INDONEZIJA

VARNO PRISPELA DOMOV

24.8.2012

V zgodnjih jutranjih urah sva, po precej napornih zadnjih treh dnevih, varno prispela domov.

POT PROTI DOMU (3.del)

23.8.2012

Let Dubai - Benetke je trajal 6 ur, brez posebnosti. Ob 20.00 sva srečno prispela na letališče Marco Polo, kjer so naju že pričakovali domači. Sledili so objemi in tudi kakšna solzica sreče:-)

POT PROTI DOMU (2.del)

22.8.2012

8 urni let v Dubai je minil hitro, malo manj hitro pa 17 urno čakanje na naslednji let za Benetke.

 

POT PROTI DOMU (1.del)

21.8.2012

Gili Meno-Bangsal(čoln)-Mataram(avto)-Surabaya(letalo)-Jakarta(letalo)-hotel(avto)

Danes sva se pričela vračati proti domu. Sva kar daleč od doma in nimava direktnih letalskih linij, zato bo pot domov potekala kar 3 dni. Za nama sta že dva "mirna" leta: Mataram - Surabaya in Surabaya - Jakarta. Jutri dopoldan še skočiva v center Jakarte, popoldne pa sledi let v Dubai.

Letališče v Jakarti

Mesto Jakarta

D&R

 

PLAŽA, PEŠČENA PLAŽA…………….. GILI MENO J

17.8 - 20.8.2012

Predvčerajšnjim zjutraj sva se v Bangsalu vkrcala na »Public boat« in se skupaj z domačini, rižem, solato, jajci… odpeljala na najmanjši otok izmed Gilijev, Gili Meno. Pristanek s čolnom je po vsej Indoneziji precej zanimiv, saj se čoln počasi približuje obali, dokler ne nasede na pesku, takrat je vožnje konec. Potem pa zavihaš hlačnice, sezuješ čevlje in hop v morjeJ . Na Gilijih ni prometa, vozi le konjska vprega (Cimodo), elektriko in vodo pa so šele v zadnjih letih »pripeljali« s celine.

V teh dneh muslimani slavijo zaključek Ramadana in je, na sicer zelo mirnem otoku, precej pestro. Odvijajo se procesije, ognjemeti, pokanje, iz zvočnikov mošej se ves čas slišijo njihove molitve, ki so zelo glasne (še posebno ob 5-ih zjutraj:-))

Plaža in prevozno sredstvo do otoka

Notranjost otoka

Prevozno sredstvo po otoku

Bird park

Sončni zahod Gili Meno 

Prav prijetno je bilo srečati Slovenko, ki skupaj z možem (domačinom) živi na Gili Meno. Oddajata bungalovčke (Dream resort) in uživata v še ne okrnjeni naravi.

D&R

OD SENGGIGIJA DO GORSKE VASICE SENARU

16.8.2012

Zemljevid poti

Danes je ponovno »padel« celodnevni izlet, tokrat po severozahodnih obalah Lomboka, vse do gorske vasice Senaru s prečudovitimi slapovi. Vasica leži ob vznožju najvišjega vulkana na Lomboku, Rinjani (3726m). Da sva videla slapove, sva se pa morala kar malo potruditJ - 50 minut čez džunglo, ampak bilo je zanimivo in osvežujoče. Nekatere predele poti je bilo potrebno prehodit po vodi.

Senggijska riviera

Tradicionalna tržnica v Tanjungu

Tradicionalna vas ljudstva Sasaki

Tradicionalna hiška Sasakov

Najvišji vrh Lomboka - Rinjani 3726m

Slap št. 1

Malo tu ....

.... in malo tam

Slap št. 2

D&R

 

ODŠLA SVA TJA KJER JE DALJŠI DAN, KJER SE MESTNI SVET KONČA…

BUMBANG, JUŽNI LOMBOK

10.8. - 15.8.2012

Pot od Lovine-Padangbay(avto)-Lembar(trajekt)-Gerupak(avto)-Bumbang(čoln)

Preteklih pet dni ne bova pozabila nikoli, saj sva jih preživela v »najinem« raju. 12-urna, precej adrenalinska pot iz Lovine, naju je pripeljala v majhno vasico Bumbang, na jugu Lomboka. Vasica, kamor se lahko pripelješ le s čolnom ali terencem, vasica, kjer ni internetne in telefonske povezave, vasica, kamor še masovni turizem ni prodrl.

Bilo nas je le nekaj turistov, ostalo prijazni, dobro voljni domačini. Okrog nas pa le peščene plaže, šumenje morja, rahel vetrič in popolna tišina. Kraj, kjer sva si resnično odpočila od »ponorelega

« sveta.

Plaža Bumbang

Vasica Bumbang

Prevozno sredstvo do vasice Bumbang

Sončni zahod v Bumbangu

V teh krajih živijo t.i. Sasak ljudje. Preživljajo se z ribolovom, farmami jastogov, poljedelstvom, ročnodelskimi izdelki ter živinorejo (krave, kokoši, koze). So pripadniki muslimanske vere, vendar (vsaj v naši vasi) ne upoštevajo islama tako strogo, kot drugje; ženske niso zakrite, moški (kljub Ramadamu) kadijo… Živijo v lesenih kolibah, malce bolj premožni v zidanih hiškah 3x3m. Nimajo avtomobilov, vozijo se s skuterji, na njivah jim je v pomoč živalska vprega. Otroci obiskujejo vaške šole, imajo dnevne uniforme in so popolnima navdušeni, ko vidijo »belega« človeka. Prebivalci južnega Lomboka so precej revnejši od balijskih ljudi, vendar so videti zadovoljni in srečni.

Ribič

Farma jastogov

Farma jastogov

Risbica za Darjo

Hiška domačina v Bumbangu

IZLET V TANJUNG AAN, KUTO IN MAWUN

Nisva samo lenarila. Potepala sva se po plaži Tanjung Aan, 15km oddaljenem mestu Kuta in zelo težko dostopnem Mawunu. Ceste so v izredno slabem stanju, večinoma makadamske, skalnate, neutrjene, luknjaste in zelo strme. Imela sva srečo v nesreči, da nama je motor crknil v večji vasi, kjer sva lahko doklicala fanta, ki nama je motor rental.

Plaža Tanjug Aan

Plaža Kuta Lombok

Del južnega Lomboka

Plaža Mawun Lombok

Otroci vasice Mawun

Bali je res lep, vendar se lahko pred lepotami Lomboka skrije.

D&R

 

BYE, BYE BALI, WELCOME LOMBOK!

10.8.2012

Danes se počasi poslavljava od Balija. Čaka naju precej dolga pot do Padangbai-ja, od koder vozi trajekt na Lombok, v kraj Lembar. Od tam pa še kakšno uro do najinega cilja. Podajava se v malo manj znane kraje, kjer mogoče ne bo internetne povezave….

Še zadnji nasmeški z Balija:

D&R

 

JUTRANJI ULOV (V OBJEKTIV)

9.8.2012

Rana ura, zlata ura. Ja, danes se je pa res splačalo vstati ob 5.30. Še pred zajtrkom sva se z domačinom vkrcala na njegov čoln (balinese style) in se odpravila proti sončnemu vzhodu na ogled »jutranjega rajanja delfinov«. Od začetka je izgledalo, da si nas bodo delfini malo privoščili in bodo iz morja pokazali le svoje plavutke, vendar, vse bolj je sonce vzhajalo, vse bolj so se delfini pokazali v vsej svoji razsežnosti in igrivosti. Res je dober feeling, ko tako od blizu opazuješ ta inteligentna bitja.

D&R

 

ZADNJI TRENUTKI DNEVA (Lovina-Bali)

8.8.2012

D&R

DVE PLATI ENEGA MESTA

7.8.2012

Vsa mesta na Baliju lahko pogledamo iz dveh zornih kotov: turističnega in življenja domačih ljudi. Seveda nam je tisti prvi viden prvi in veliko ljudi vidi Bali le s tega položaja. Kadar potujeva, želiva, da se najin pogled ne ustavi le na turističnih resortih, ampak naju zanima tudi življenje tamkajšnjih ljudi.

Danes sva se sprehodila po Lovini, včeraj pa sva se o življenju domačinov pogovarjala z najinim šoferjem, domačinom iz Sanurja.

Ljudje na Baliju res živijo v prečudovitem okolju, obdanem s peščenimi plažami in sinjim morjem, vendar njihovo življenje ni tako enostavno. Povprečna mesečna plača znaša 3000000 rupij, kar pomeni v našem denarju približno 250 eur. Ta denar zagotavlja hrano za celotno družino, za druge materialne dobrine pa ne več. Ljudje živijo skromno, vendar srečno, predvsem pa so izredno verni hindujci, ki vse svoje življenje prepuščajo njihovemu bogu. Izletov, počitnic si ne morejo privoščiti. Živijo v majhnih hiškah (3x3m), preživljajo se predvsem s poljedelstvom (riž, koruza, paradižnik, krompir), obrtniškimi delavnicami (šiviljstvo, pralnica, majhne trgovinice, mini restavracije, šoferji), zelo malo s turizmom (turisti bivajo v hotelih, ki so last peščice bogatih ali tujcev). Vsaka družina nima svojega avtomobila, ima pa svoj skuter. Kljub nižjemu življenjskemu standardu, so ljudje izredno prijazni, zelo radi se pogovarjajo, čutiti je, da so mirni in zadovoljni.

Ribja tržnica

"Mini" trgovina

Šiviljska delavnica na ulici

Pralnica na ulici

"Mini" restavracija

Tržnica

Hiša domačina na obali

Popolno nasprotje so turistična področja

Novozgrajeni hotel na obali. Vsaka soba ima svoj bazen

 D&R

SANUR - LOVINA, MED POTJO PA MARSIKAJ ZANIMIVEGA

5.8. in 6.8.2012

Po včerajšnjem poležavanju na plaži, namakanju v morju in pranju perila, se je danes prav prileglo ponovno raziskovanje otoka. Tokrat sva najela lokalnega driverja, ki je po najinih željah vozil iz kraja v kraj, s ciljem v Lovini na severu Balija.

Jutranja kavica na Baliju

Darovanje bogu za dober posel in življensko energijo

V bližini Denpasarja vsakodnevno prikazujejo tradicionalni balijski ples - Barong Dance, kjer zgodba pripoveduje o boju med dobrim in zlim, na koncu seveda zmaga pripada dobremu.

Pot nas je vodila naprej v bližnji Ubud, ki je znano kot kulturno središče Balija. Tukaj živi veliko sikarjev, kiparjev, pesnikov,… ki svoje izdelke prodajajo na ulicah. Ubud je poznan tudi po Monkey forest (opičji gozd), katerega sva z veseljem obiskala in se nasmejala ob zabavnem vedenju opic.

Bali ni poznan samo po turističnih resortih in peščenih plažah, temveč tudi po čudovitih plantažah riža, ki sva si jih ogledala v gorski vasici Jatuliwih. Za večino Balijcev riž predstavlja glavni vir dohodka.

Na pol poti smo prispeli do jezera Bratan, ki leži na nadmorski višini 1200 m. Zrak je bil prav prijetno osvežujoč. Jezero predvsem slavijo zaradi templja Pura Ulun Danau Bratan, ki stoji na otočku. V njem domačini slavijo boginjo vode za njihova polja in živino.

Po precej vijugastih cestah, smo v večernih urah, srečno prispeli v Lovino!

D&R

RAZISKOVANJE JZ  BALIJA BY Œ

4.8.2012

Robijeva želja, da doživi cestni promet v živo, se je uresničila. Zjutraj sva najela skuter, ki je najpogostejše prevozno sredstvo v Indoneziji ter se odpeljala raziskovat jugozahodni predel Balija.

Promet na Baliju je sicer podoben prometu na Javi, vendar ne tako hrupen. Sicer pa je povsem drugačen od našega v Sloveniji. Vozijo po levi, dvopasovnica velikokrat postane štiripasovnica ali več, izsiljevanje je nekaj popolnoma normalnega, pri tem pa so strpni, ne nergajo in ne hupajo.

Zanimiva je tudi cena bencina v primerjavi z ceno v Sloveniji. Tukaj stane 1 liter bencina 4000 rupij, kar je približno 30 centov.

Vsega skupaj sva danes naredila 110 kilometrov, in sicer smer Sanur - Seminyak – Tanah Lot – Kuta – Jimbaran – Sanur.

Plaža Seminyak

Tempelj - Tanah Lot

Riževa polja - Tanah Lot

D&R

MOŽGANI NA OFF………..BALIJ

2.8. in 3.8.2012

Včeraj sva zapustila otok Java in preko Surabaye poletela v Denpasar na Baliju. Za nekaj dni sva se nastanila v kraju Sanur na jugovzhodni obali, znan po peščenih plažah in gostoljubnosti domačinov. Zdaj je to že preverjeno. Tokrat sva ponovno prestavila uro in sva sedaj že 6 ur pred časom v Sloveniji.

Danes so najini možgani nastavljeni na »off«, da si odpočijeva od napornega tedna in nabereva dodatno energijo za nove podvige. Poležavanje na plaži in kopanje v morju precej paše, vendar nama ni dalo miru in sva si izposodila kolesa ter raziskala Sanur po dolgem in počez.

Kljub višku turistične sezone, ni veliko turistov (sva jih pričakovala več), tako da si lahko plaže kar lastiva.J

Plaža Sanur (Bali)

D&R

MOGOČNA BROMO IN PENANJAKAN – osvojena dvatisočaka by Ž

31.7. in 1.8.2012

Včeraj je bil predvsem transportni dan. Že zgodaj zjutraj sva se podala na hitri vlak za Surabayo in na njem odkrila novo tržno nišo. Indonezijci na vlakih nastavijo klimo na 18 stopinj, da skoraj zmrzneš. Prijazno ti ponudijo dekico in vzglavnik, ki jo ves premražen seveda vzameš, čez kakšno uro pa pridejo in ti jo zaračunajo. Zunaj pa 30 stopinj. Super, zato pa nimajo gospodarske krize.:-) Šalo na stran. Po 5-ih urah sva prispela do Surabaye, mesta na vzhodu Jave, poiskala avtobusno postajo in se vkrcala na vlak za Probolinggo – izhodiščno mesto za vzpon na Bromo. Na avtobus sva pridrvela zadnja in dobila najboljša sedeža, tik ob vozniku in sedež za vodiča. Perfect! Po adrenalinski vožnji (neprestano hupanje in prehitevanje v škarje), smo po 3 urah srečno prispeli v mesto pod vulkanom Bromo, kjer sva prenočila, vendar noč je bila kratka…

Danes se je najin dan začel že ob 2 zjutraj. Dogovorjena sva bila z lokalnim šoferjem, da naju pelje do Cemoro Lewanga, mesta tik pod Bromom. Od tod dalje sva se peljala po makedamski, strmi, luknjasti poti (ne ravno cesti) s 4-pogonskim terencem, ves čas v prvi prestavi. Po 3 urah precej zanimive vožnje, smo osvojili prvi dvatisočak Penanjakan (2770m), od koder se razprostira čudovit razgled na vulkan Bromo in najvišji vulkan Jave -  Semeru. Ob sončnem vzhodu je bil pogled veličasten.

Da pa se nisva samo vozila, sva se podala na 40 minutno pešpot na krater vulkana Bromo (2392m). Na poti sva srečevala lokalno ljudstvo Tengger, ki ponuja konje za transport do kraterja. Midva sva, kljub ugodni ceni najema konja, vrh osvojila samaJ

OBRAZI LJUDSTVA TENGGER

Ljudstvo Tengger živi na cca.2000 metrih nadmorske višine na območju Gunung Bromo-Tengger-Semeru national parka. Zaradi odročnosti krajev, v katerih živijo, jih je islamizacija obšla, zato še vedno ostajajo pripadniki hindujske vere. Vulkan Bromo častijo in enkrat letno pripravijo festival Kasada, ko v krater vulkana darujejo (mečejo)  zelenjavo, piščance in denar.

Še zadnja noč na Javi.

D&R

BOROBUDUR IN PRAMBANAN - "kulturni dan"

30.7.2012

Ja, ja se kar pozna tale 5-urna razlika. Zvečer se nama nič ne mudi spati, zjutraj bi pa poležavala in dremala. Vseeno sva  danes zjutraj "zgodaj" vstala in se odpravila novim dogodivščinam naproti. Tokrat je bil dan kulturno obarvan. Ogledala sva si veličastna templja. Pravijo, da največja na zemlji.  

Vožnja do Borobudurja je trajala približno uro, vendar je ta zelo hitro minila, saj sva lahko uživala ob pogledih na pokrajino in riževa polja.

Borobudur je največji budistični tempelj na svetu. Na poti proti vrhu  lahko srečaš kar 504 kipov Bude, prav tako pa je na reliefih templja vklesano celotno sporočilo budizma. Tišina, mir in spokojnost naju je zelo prevzela.

Tempelj Borobudur

Pot sva nadaljevala proti Prambananu, ki velja za največji hindujski tempelj. Zgrajen je bil le 50 let pozneje kot Borobudur, saj so želeli hindujci dokazati budistom, da tudi oni premorejo tako velik tempelj. To je le legenda. Kdo ve, mogoče pa je v tem tudi kaj resnice.

Tempelj Prambanan

Še zadnja noč v Yogjakarti, jutri pa....

D&R

YOGJAKARTA - mesto rikš, skuterjev in nasmehov 

29.7.2012

Yogjakarto predstavja mešanica različnih kultur z vse Indonezije. Prav zaradi tega se v mestu čuti vpliv različnih religij. Najmočnejša je muslimanska, sledijo pa ji protestanti, katoliki, hindujci in budisti. Ne glede na versko pripadnost oz. kulturo, ki ji pripadajo, so ljudje izredno prijazni in ti ob vsakem pogledu namenijo iskren nasmešek.

Transport - res zanimiv, predvsem v centru mesta tj. ulica JL Malioboro. Zaradi velikega števila ljudi, ki bi želeli čimprej skozi mesto, dejansko za avtomobile skoraj ni prostora. Tako so ljudje primorani uporabljati "manjša" prevozna sredstva: skuterje, rikše, kolesa, konjsko vprego ali pa kar svoje noge.

P.S. Jutranji trening :-)

   "Nasmeh je čudežna operacija s katero lahko prav vsak brezplačno polepša svoj videz."

     D&R

JAKARTA - YOGJAKARTA 

28.7.2012

Kljub 5-urni časovni razliki, sva včeraj zaspala kot top in se zjutraj prebudila polna energije. Ponovno sva se vrnila na letališče, in po opravljenih formalnostih, poletela do Yogjakarte - kulturne prestolnice Jave.

Mesto naju je pričakalo z odprtimi rokami: izredno prijazni ljudje, iskrivi nasmeški, nevsiljivi prodajalci, pripavljeni pomagati, brez dajanja občutka, da kaj pričakujejo vzameno.

Prepešačila sva glavno ulico Malioboro, znano po tisočih butikih batika, vozačev rikš in restavracijah na "dveh kolesih", vse do Sultanove palače. Zanimivo je, da mesto še vedno vodi sultan, kar je za Indonezijo izjema.

Od tod dalje sva se prepustila vožnji rikše, ki naju je zapeljala do Ptičjega marketa. Market sva obiskala ravno v času ptičjih borb (birds fights). Da ne bo pomote, na teh tekmovanjih se ptiči med sabo ne tepejo, ampak tekmujejo kateri bo glasneje zapel. Seveda vse to napeto spremljajo njihovi lastniki, ki so hkrati njihovi trenerji (pa seveda naključni turisti:)

D&R

HOTEL **** NA 11.890 M NAD.VIŠ.

26. in 27.7.2012

Po 29-ih urah potovanja sva končno dosegla  najin prvi cilj - Jakarta. Dejansko sva bila v zraku nekje 15 ur, vendar check pointi, carine, vse security zadeve, čakanje na prtljago in na vizum..., čas potovanja zelo podaljšajo. Pot naju je vodila iz Mozirja v Benetke, kjer sva se vkrcala na letalo za Dubai, v Dubaju pa presedla na letalo za Jakarto.

Ok, zakaj tak naslov? Z letalsko družbo Emirati sva se  peljala drugič. Torej gre za preverjeno letalo na dolge proge. Kot prvič, tudi sedaj nisva bila razočarana, saj ti  za nadmorsko višino na kateri si, ponujajo kar najboljše. Kljub temu, da sva vedno v ekonomskem razredu (je cena občutno nižja:), si deležen pravih hotelskih uslug; pijače kolikor hočeš, hrana na bazi polpenziona, svojega TV (z najnovejšimi filmi), radia, glasbe, povštrček, dekico.

Razgled iz te hotelske sobe je veličasten.

Edino kar naju moti je to, da je hotelska soba velika le pol kvadratnega metra na osebo.:-)

V Jakarti je življenje precej pestrejše in glasnejše kot na 11890 višine. V tem tednu se je pričel Ramadam. Molitve vernikov odmevajo po celem mest, tako da smo jih deležni tudi obiskovalci kraja.

"Do krajev, kamor se splača iti, ni nobenih bližnjic" (Sills). 

Lahko noč,

D&R